







ihotomnost – delitev na dva dopolnjujoča se dela, ki skupaj zaobsegata celoto: dobro/slabo, lepo/grdo, svetloba/tema, ženska/moški…- pogosto uporabljamo, kadar se želimo izogniti nepotrebnemu zapletanju v mnogotere odtenke življenjskih situacij. Morda se prav v tej enostavnosti le dveh možnosti skriva dejstvo, da je veliko glasb, ki tako radostno poženejo kri po telesu in razsvetlijo dušo, pisanih v ritmu le dveh dob – težke in lahke. Tej ritmični obliki on- in off-beata dolguje uspeh namreč glasba, ob kateri se ljudje že od nekdaj radostno spuščamo v plesni drnec: polka, pa naj bo ozaljšana s pozlato dunajskega dvora bratov Strauss, jasno prepoznavno slovensko melodiko bratov Slavka in Vilka Avsenika ali dixieland glasba, ki je v osnovi koračnica s poudarkom na lahki dobi in prav tako kot polka dvodobna glasbena oblika.
Zato ne preseneča posrečena sinteza glasbe bratov Avsenik in drugih odličnih ustvarjalcev tovrstne glasbene zvrsti z dixieland obliko igranja, ki so si jo privoščili vrhunski slovenski akademski glasbeniki, zbrani v skupini Oberdixie Band, saj obe glasbi izhajata iz istih korenin in, čeprav v različnih časih in prostorjih, budita enako radostne občutke dušne odrešitve, kot jih lahko pričara le velika umetnost, kar glasba Avsenikov seveda je. Še več, je “fenomen univerzalnosti in enkratnosti z razgibano in slikovito slovensko melodiko, primesmi operetne in zabavne oziroma evropske lahkotne glasbe”, kot je o glasbi bratov Avsenik dejal skladatelj prof. Tomaž Habe. Tudi dixieland je glasba, ki pomeni sam začetek velike umetnosti, imenovane jazz in ki je nastala v prvem in drugem desetletju prejšnjega stoletja v New Orelansu, pristaniškem talilnem loncu mnogoterih kultur novega, starega in afriškega sveta, s trkom črnega suženjskega trpljenja in hrepenenja s kozmopolitsko kreolsko in belo kulturo ter omiko. S prvo svetovno vojno je dixieland začel pohod proti Chicagu in zaradi neposrednosti črnskega muziciranja, kreolske odlične glasbene izobrazbe ter v evropski klasični glasbi preverjene dvodobne ritmične forme osvojil ne le celotno Ameriko, temveč tudi Evropo in ves svet, kar dixieland s svojimi koncertnimi ter plesnimi oblikami počne še danes. Kakšna podobnost, Avseniki in dixieland – iz ozkih, strmih gorenjskih dolin (zakotne, močvirne delte Misisipija) s poznavanjem klasičnih glasbenih prijemov polke, nezmotljivim občutkom za lepo vižo ter predano in srčno glasbeno ustvarjalnostjo preseči lastne meje in razveseliti mnoge v širnem svetu.
Da, razveseliti poslušalca je ob vseh podobnostih Avsenikove glasbe in dixielanda tudi skupni, najvrednejši učinek obeh glasb kot tudi njune sinteze v obliki Oberdixie banda.
Rok Jurič
Po končanem študiju se je zaposlil kot trobentač – solist v Big Bandu RTV Slovenije. Kot predstavnik Slovenije je leta 1993 nastopil na ”Euroring-u”, koncertu evropskih radijskih postaj, v Ljubljani. V Pragi in na Norveškem je igral tudi z ”European broadcasting union” Big Bandom. Z zasedbo trobilnega kvinteta ”Jazz Brass” je v francoskem mestu Vienne leta 1994 zasedel prvo mesto kot najbolj originalna nastopajoča skupina. Z zasedbo ”Greentown Jazz Band” je veliko gostoval v tujini – med ostalim na različnih, tradicionalnih jazz festivalih v ZDA. Jeseni leta 2003 je igral v mednarodnem orkestru na čez oceanski ladji ladijske družbe Royal Caribbean, ki je plula po karibskem otočju.
V svoji dosedanji glasbeni karieri je sodeloval z nekaterimi mednarodno priznanimi jazz glasbeniki, kot so: Neils H.O. Pedersen, Martin Drew, Renato Chicco, Duško Gojkovič, Boško Petrovič…
Kot komponist in aranžer pa se Dominik predstavlja na svoji avtorski zgoščenki ”Bab’n’gabn quartet”, ki je bila posneta leta 1999.
Od leta 2017 je član skupine Oberdixie band.
Z aktivnim igranjem je zanimanje za nadaljevanje glasbene poti preraslo v željo in tako je v letu 2005 opravil sprejemni preizkus na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Uspešno je tekmoval na tekmovanjih državne in mednarodne ravni.
Leta 2009 je postal študent Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Slavka Goričarja in junija 2015 tudi uspešno magistriral.
Svoje znanje je nadgrajeval na poletnih šolah in seminarjih pri različnih evropsko in svetovno priznanih klarinetistih, kot so: Boris Karaev, Jozsef Balogh, Alojz Zupan in Andrej Zupan.
Večkrat je nastopal v sklopu Glasbene mladine ljubljanske in kot koncertni mojster pihalnega orkestra Akademije za glasbo sodeloval pri mnogih projektih.
Med študijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bil tudi član ansambla Saše Avsenika, s katerim je veliko nastopal doma in po Evropi.
Svoj čas sedaj intenzivno posveča jazz-u. Sodeluje v različnih zasedbah in skupinah. Kot solist priložnostno nastopa z različnimi Big Band-i ter s priznanim jazz pianistom Jako Puciharjem.
Od leta 2017 je član skupine Oberdixie Band
Leta 1996 se je zaposlil v Orkestru Slovenske vojske kot solist na trombonu. Kot trombonist je igral tudi v orkestru Slovenske filharmonije, trenutno pa je zaposlen v Big Bandu RTV Slovenija kot basovski pozavnist.
Kot član Big Banda RTV Slovenija je igral pod taktirko velikih dirigentov in na koncertnih odrih spremljal velika imena iz sveta glasbe: Diane Schuur, Kurt Elling, New York voices, Yellow jackets, Bob Mintzer, Ernie Watts, Joe Lovano, Paquito D´Rivera, Herb Pomeroy, Burt van Lier, Rob Mcconnell, Michael Abene in še z mnogimi drugimi.
Je član skupine Greentown jazz band in od leta 2017 tudi skupine Oberdixie Band.
Že med študijem prava je ugotovil, da se želi profesionalno ukvarjati z glasbo, zato je izkoristil priložnost in se leta 2009 zaposlil v Orkestru Slovenske vojske. Sodeloval je z mnogimi orkestri v Sloveniji, čeprav je bolj dejaven v manjših zasedbah in v popularni glasbi. Vodi skupino Šlajn in svoj trio, je član skupin Nula Kelvina in Smaal Tokk. Kot avtor je dejaven tudi izven omenjenih zasedb, kot aranžer pa piše za big band in pihalne orkestre. Nemalokrat se znajde tudi v vlogi snemalca in producenta. Več kot 10 let je član spremljevalne skupine Nuše Derenda, trenutno pa sodeluje tudi pri muzikalu Mamma Mia.
Poleg kitare pa igra tudi Banjo, ki ga je med drugim igral tudi s Slovensko filharmonijo pri projektu Georgea Gerschwina.
Od leta 2017 je član skupine Oberdixie band, v kateri poleg kitare igra predvsem na banjo.
V letih od 1982 do 1996 je kot gost tolkalec redno sodeloval z orkestri, kot so Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija ter orkester Opere in baleta v Ljubljani.
V 80. Letih prejšnjega stoletja je kot bobnar sodeloval s skupinami: Kompas, Obvezna smer, Veter, Boogie, Jockey. Kot bobnar in tolkalec je sodeloval na albumu »Koliko Solz«, Božidarja Wolfanda – Wolfa in s skupino Katrinas na zgoščenki »Slovo tisočletju«.
Leta 1996 se je zaposlil v Slovenski vojski kot namestnik poveljnika njenega orkestra. Prevzel je naloge dirigenta big banda Orkestra Slovenske vojske, protokolarnega dirigenta oziroma predvodnika in del nalog dirigenta koncertnega orkestra.
Leta 2002 je uspešno končal magistrski študij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, in sicer na področju kadrovsko-izobraževalnega menedžmenta.
V ZDA se je na School of music (Navy – Marine department) v Norfolku leta 2006 izpopolnjeval na področjih, kot so kompozicija in aranžiranje za jazzovske zasedbe, komponiranje in aranžiranje za pihalne orkestre, ceremonialno dirigiranje, predvodništvo (drum majoring) ter dirigiranje jazzovskim zasedbam. Svoje znanje, ki ga je pridobil v ZDA, na področju jazzovskega aranžiranja je izpopolnjeval pri skladatelju in aranžerju Jaki Puciharju, izrednemu profesorju na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Na področju inštrumentacije in aranžiranja za pihalne orkestre pa pri Vladimirju Mustajbašiču.
Septembra 2009 je preko študija na daljavo na Berklee College of Music končal »Arranging Professional Course.«.
Po vrnitvi iz ZDA je nekaj časa opravljal naloge dirigenta in pozneje umetniškega vodje Orkestra SV, leta 2012 pa se je upokojil kot vodja Orkestra Slovenske vojske.
Je avtor uradne koračnice Slovenske vojske z naslovom Ponosni nase (We Take Pride). Je tudi avtor koračnic Strumno naprej in Na čelu vojske.
Trenutno sodeluje, kot bobnar, z glasbenima skupinama Greentown Jazz Band in Classic Evergreen Orchestra.
Je ustanovitelj in vodja skupine Ober Dixie Band.
1. Na Golici / Trompetenecho (V. & S. Avsenik/M. Petrej)
2. Bourbon Street Parade (P. Barbarin/J. Šalamon)
3. Lepo je biti muzikant (V. & S. Avsenik/M. Stare/J. Šalamon)
4. Summertime (G. Gershwin/D. Heyward/G. Kržmanc)
5. Na Robleku (V. & S. Avsenik/F. F. Souvan/J. Šalamon)
6. When the Saints Go Marching In (Traditional/D. Krajnčan)
7. Polka s pozavno (B. Prešern/M. Petrej)
8. What a Wonderful World (B. Thiele & G. D. Weiss/M. Ferlež & J. Šalamon)
9. Mack the Knife (K. Weill/B. Brecht/D. Krajnčan)
10. It’s a Long Way to Tipperary (J. Judge/D. Krajnčan)
11. Hello Dolly (J. Herman/D. Krajnčan)
12. Es ist so schön ein Musikant zu sein (V. & S. Avsenik/ M. Stare/H. Kohnen/J. Šalamon)
13. Hoch Auf Den Bergeshöh´n (V. & S. Avsenik/ F. F. Souvan/F. Rauch/J. Šalamon)
Čarobna Simfonija ob 17.00 uri.
Otvoritev objekta – trgovine Kovinar Kočevje ob 13.00 uri.
Promocijski koncert ob 21.00 uri.
Kranjska Gora – Dvorana Ramada Resort ob 20.00 uri. Koncert – prireditev za turistične agente.
Nastop na prereditvi Čarobni dan ob 13.00 uri.
ROARING TWENTIES – dobrodelni koncert “Medicinska odprava Zambija – Festivalna dvorana ob 22.30 uri.
Koncert na Poletnih večerih ob 20.00 uri
Koncert “Kul petek” ob 18.00 uri.
Koncert “Jazz Kamp” ob 20:30 uri.
Koncert – Jazz Ravne ob 11.00.
Koncert ob 19.0 uri.